Korak za korakom
premagovati
daljno brezčasnost
sveta pod seboj
gmoto spustiti
v moji glavi
da razleti se in zmeni s seboj
da se zdirja
nekam tja med razglede
vrhove
širjave
skozi krošnje dreves
dokler je ne utrudi
to noro divjanje
ne umiri se
kaotični ples.
In se razgmoti.
Z vsakim utripom
novim korakom
globokim vdihom.
V mraku večera
zdirjane misli
lahkotno zvrtinčijo se skozi zrak
in se pospravijo
z roko v roki
umirjeno
vsaka v svoj kotiček
spat.
In jaz sem ponovno lahko
samo jaz.
Tukaj
in zdaj.
Z jasnejšim pogledom
naprej in nazaj.
In mali utrinki
miselnih zvezd
krasijo nebo
in mojo zavest.
