Očitno je vse
kar rabim
en tak do konca razštelan oktober
da se odmevi v moji glavi
končno začno prekopicevati
v besede
verze
rime
in ob sončnem zahodu
sredi ničesar
divje tipkam
vse
nepopolne
zaprašene
rahlo uvele
včasih zarjavele
šepajoce
ampak tako zelo moje.
