Balzamiranje

Z balzamom

si zabalzamiram

ustnice

da ohranim občutek

tebe

čim bliže

in za vekomaj -

Velenje, 25. 3. 2012, 15:34 - 17:16

Velenje, 25. 3. 2012, 15:34 – 15:41

Soba, ki združuje funkcijo kuhinje in dnevne sobe. Na eni strani se nahajajo kuhinjski pult in omarice. V koritu in na štedilniku stoji umazana posoda, na kateri so zasušeni ostanki jedi. Vse je razmetano, umazano.

Na drugi strani sobe stoji fotelj, nasproti njega pa nizka omarica, na kateri je televizor. Poleg fotelja stoji lesena jedilna miza z dvema stoloma. Na enemu je visok kup oblačil. Pohištvo je staro.

Na mizi stoji polna vrečka iz Müllerja, poleg nje pa Aleš, 38 let, strojni inženir, oblečen v kavbojke in belo moško spodnjo majico. Iz vrečke vzame veliko škatlo, v kateri je barbika. Prime jo v roke in si jo ogleduje. Nato jo postavi na mizo in odide do bližnjega predala. Odpre ga in prične brskati po njem. Iz njega potegne večkrat prepognjeno darilno vrečko s črtastim vzorcem v dolgočasnih odtenkih. Poskusi poravnati robove, na katerih je bila prepognjena.

Odnese jo k škatli z barbiko in škatlo poskusi zbasati noter, vendar je vrečka premajhna in se strga. Jezno jo zmečka in vrže na drug konec mize. Škatlo z barbiko dá nazaj v Müllerjevo vrečko.

Stopi k stolu in prične brskati po kupu oblačil. Ustavi se pri karirasti srajci in jo napol izvleče iz kupa. Pogleda jo, nato pa jo zbaše nazaj in nadaljuje z brskanjem po kupu. Iz njega izvleče polo majico temno modre barve. Dvigne jo predse in jo pogleda. Majica je malo zmečkana. Povoha jo. Nato jo prime za ramenski šiv in jo močno strese. Prime jo za dva konca in jo napne, da malo zravna gube. Nato jo obleče. 

Pogleda se v ogledalo, si poravna ovratnik in zapne gumbe. Z roko si pogladi in malce uredi lase.

Odide na hodnik in se z njega vrne s parom športnih čevljev v rokah. Izpod kupa umazane posode izbrska viledo in obriše nekaj blatnih madežev s čevljev. Nato se usede na fotelj in jih obuje.

Z mize vzame vrečko z barbiko in odide skozi vrata. Sliši se škrtanje ključa v ključavnici, ko zaklene.

---

Velenje, 25. 3. 2012, 17:12 – 17:16

Škrtanje ključa v ključavnici. Skozi vhodna vrata vstopi Aleš. V eni roki drži s pentljico zavezan zvitek papirja in palčko, na kateri je še malo rožnate sladkorne pene. Sezuje si čevlje in odide v kuhinjo. Z usti odtrga kos sladkorne pene in ji ga zbaše v usta.

Zvitek odloži na mizo. Iz ene izmed omaric nad pultom vzame čist kozarec. Postavi ga na mizo in vanj odloži sladkorno peno. Obriše si roke ob hlače. Nato v roke vzame zvitek. Odveže pentljico in ga razgrne. Pogleda notranjost, nato pa izpusti list papirja, ki se zvije nazaj.

Vstane in odide do predalov. Odpre enega in prične brskati po njemu. Iz njega izvleče selotejp. Odide k mizi in na hrbtno stran risbice nalepi obročke iz selotejpa. Nato risbico prilepi na steno.

Usede se na fotelj, v roke vzame sladkorno peno in jo počasi jé. Zagledan je v otroško risbico, na kateri sta velik možak in majhna punčka.

We're watching you.