Superjunaška

Kakšen dan
si zmagovito

z jutranjo budilko
nadenem ogrinjalo
in s svojimi močmi
rešujem svet.

Kakšen dan
se premagana
zavijem
v jutranjo sivino
in čisto tiho čakam,
da svet reši mene.

Prebujenje

Očitno je vse

kar rabim

en tak do konca razštelan oktober

da se odmevi v moji glavi

končno začno prekopicevati

v besede

verze

rime

in ob sončnem zahodu

sredi ničesar

divje tipkam

vse

nepopolne

zaprašene

rahlo uvele

včasih zarjavele

šepajoče

ampak tako zelo moje.