En nahrbtnik,
poln tank,
prazna cesta,
neštevno možnosti,
ena pot,
ki jo rišem tako,
kot plešejo moje misli.
In medtem
ko se počasi izmikam
iz krčevitega oklepanja
kaotičnega ritma,
lovim nove korake.
Tiste, druge.
Prave.
Moje.
... in tam zaspala bi vse do konca svojih dni.
