Zate

Včasih,
ko sredi noči ležim ujeta
nekje med odejo in svojimi mislimi,
ki pobegnejo na sprehod proti tvojim
nič hudega slutečim sanjam, bi najraje
od vsega stekla proti tebi, te
najmočneje stisnila v objem
in ti zašepetala hvala
za vse nasmejane
misli, vzklikajoče utripe
srca in pisane barve poletja,
ki ga potegneš iz rokava in me
vedno znova pustiš omamljeno
od moči bližine in sreče, da se z njo
opijam še mnoge noči, ko ležim ujeta
nekje med odejo in svojimi mislimi,
ki pobegnejo na sprehod proti tvojim
nič hudega slutečim sanjam, in te
tiho vabijo na tek za novim
trenutkom spominov in
opoja …