torek, maj 7

V oklepaju


zaspim.
Med oklepajem tvojega objema
preden me zmanjka
in zaklepajem ob zvonjenju
prve jutranje budilke,
ki me zaklene nazaj
v oklepaje
do naslednjega bujenja.

3 komentarji:

  1. Preberem.
    Se za trenutek izgubim. Pridem na površino, otresem z glavo, se zapletem v nižje predele.
    Glavo butnem gor. Še enkrat pogledam naslov.
    In nadaljujem.
    In nadaljujem.
    In nadaljujem.
    In nadaljujem.
    In nadaljujem.
    Dokler ne pridem do konca, da sem vesela, da grem lahko še enkrat na začetek.
    Se še enkrat zvijem mimo oklepaja v notranjost, ki me butne z vso moč v zaklepaj.
    In ta posesa v oklepaje.
    Razprem oči.
    In le še gledam.
    Se nasmehnem. Ker mi je tako noro všeč, kako me preobračaš.

    p,s,; noro dobro pišeš :))

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. O, hvala, to je pa eden najbolj navdušujočih komentarjev sploh. Res. Res mi je bil ...
      ... noro všeč? Ja :)

      Izbriši
    2. IIiiiiiii vesela vesela, da ti je bil, ker si ta super duper noro dobra stvar to zasluži ;)
      Še še še ;)

      Tvoja skrivna oboževalka :P (ki ji je tvoj način pisanja zelooo všeč :D)

      Izbriši