Ko se zvečer zabubim v majico,
dišečo po šepetajocih objemih neprespanih noči prejšnjega tedna,
in v samotnem mraku večera
prekinem tvoje valovanje
s premico nepomembnosti št. 1073,
me vsaj za trenutek skupne tišine spusti k sebi,
da se počutim malo drugače
in malo manj sámo
kot študentka št. 18100293 v preveliki pižami in prazni postelji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar