Ko tvoja dlan
nežno ujame moje prste
in se modrina tvojih oči
nagajivo pobliska
iznad pobalinskega nasmeha
sredi poletnih nizozemskih travnikov
globoko vdihnem
dvojino tokratnega večera
in sem preprosto srečna
da sem
in da si
in da je
svet
lahko tako čudovit.
In kdo ve
kje bom
in kje boš
in če še kdaj bo(va)
ampak vem
da bom med obiski
svojega spomina
še mnogokrat zašepetala
“Play it again”
in se ob prasketajoči glasbi
poskakovanje srca
takratnega večera
prepustila
daljnemu dotiku
ko nežno ujameš moje prste
in se modrina tvojih oči
nagajivo pobliska
iznad pobalinskega nasmeha
sredi poletnih nizozemskih travnikov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar