Včasih
ko utišam
vse črnoglede novice
današnjega dne
v toplem objemu odeje
s tihim dotikom svojih misli
nežno zdrsim
preko zemljevida
preko meja in oceanov
Tu in tam
zastanem
na malih koščkih sreče
nekega dne
in se v toplem objemu odeje
z obrazi in razgledi daleč stran
igrivo nasmiham
sredi zemljevida
sredi meja in oceanov
Takrat
tiho šepetam
skritim trenutkom
prihajajočih dni
z vsakim toplim objemom odeje
smo bližje in bližje tam -
skupaj, nekje
sredi zemljevida
sredi meja in oceanov
Lepo napisano. In te sanje bodo kmalu postale resničnost in sedanjost. :) Še parkrat se zavijemo v oddejo in oddeja bo postala svet; travniki argentinske patagonije, valovi indijskega oceana in sneg tibetanskih planin. Še malo... :)
OdgovoriIzbriši