Brez.

Danes se sama sprehajam
po rimskem zidu.
Sama sledim belim spominom
rok, odtisnjenih na kamnih.
Poiščem tisti mali oprimek
in se ga oklepam, sama,
dokler ne odpovejo moji ne-plezalski prsti.
Brez tebe.
Danes sama ležim na travi in opazujem
prste, ki se sprehajajo mimo.
Prepuščam se božanju vetra
in ob prvih debelih kapljah s sivine
sama bežim domov in se zavalim
v škripajoče zavetje moje postelje.
Brez tebe.
Danes se sama v tišini
spogledujem s tvojim nasmehom
in v mislih prepletam besede
za najin neslišni pogovor. Sama.

Uživam poletno razpoloženje,
ki danes diši drugače.
Kot je tako drugače biti
Brez.