Po zapolnjevanju preostalih praznih prostorčkov v moji glavi (ki jih je vedno manj in manj) s tisočimi podatki o avtorjih, njihovih delih in temah iz tematološkega učbenika, sem pomislila - hej, Črtomir? Tukaj pa lahko tudi sama kaj prispevam! Za razliko od Župančiča (Črtomir kot slovenski antijunak), Smoleta (resna parodija in nezvesto nadaljevanje in interpretacija), Gradišnika (navidezni esej o prejšnjih interpretacijah Krsta) in Rupla (z vpletanjem Črtomirovega rokopisa briše mejo med fikcijo in realnostjo) in z malo manjšo razliko od Faturjeve (sodobni Črtomir) sem sama Prešernovega epskega borca za pogansko vero preoblekla v zunanjost dostavljalca pic približno dvesto let pozneje v prihodnosti in mu prepustila, naj tokrat za razliko on očara Bogomilo, da ne bo, revček, zopet on tisti, ki bo na koncu potegnil kratko. Mogoče dobi vsaj malce napitnine ali pa mogoče celo kaj več, ampak petdesetbesedni esej ni ravno dovolj obsežna oblika za vsa namigovanja in ugibanja o zapletu in razpletu tega srečanja:
Neusmiljeno obesi se na domofon
pred vrati Mile, brhkega dekleta,
postavni Črt z dostave pic na dom.
Vzame dih mu lepotica belo odeta.
Ta manekena vzre, ki ji moli karton;
kak od zamaknjenja je vsa prevzeta,
kak gleda v tla, kak trese se beseda!
"Krščen matiček, prav res božansko zgleda!"
Ponosna avtorica, ki je vesela, da so jo izpustili s tematološkega učbenika za bodoče komparativiste, saj ne potrebuje (še dodatnih) sedemdesetih ljudi na leto, kolikor bi jih preklinjalo čez njo, ko bi si v glavo trpalo še dodatnih deset vrstic izpitne literature.
Ni komentarjev:
Objavite komentar