Ko se podaljša majski dan,
je lep glas ptičev iz daljave.
In ko sem daleč, me navda
spomin ljubezni iz daljave.
In grem, v ris željá zaklet,
in bolj kot pesem ali cvet
me potolaži zimski mraz.
Užitek mi ne bo nikoli znan,
če ne spoznam ljubezni iz daljave,
saj ni noben občutek bolj dognan
in zvišen, blizu ali sred daljave.
Resnična je, da bi prehodil svet
in bi zavoljo nje bil ujet
med Saraceni na neskončni čas.
Vesel in strt odšel od nje bom stran,
ko bom uzrl ljubezen iz daljave,
ne vem pa, če bo kdaj prišel ta dan,
saj so med nama tolike daljave
in toliki koraki in ves svet,
jaz pa ne morem čez ta širni led …
Naj bo tako, kot hoče Božji glas!
In ko nagovorim, predan
ljubezni do Boga, ljubezen iz daljave,
za vekomaj na njeno stran
bom legel, ki sem iz daljave!
In bo dvogovor tekel kakor med.
Ljubimec daljni, blizu spet in spet,
bom z njenih ustnic pil besedno slast.
Resničen je Gospod, ki da
mi videti ljubezen iz daljave;
za dar sem dvakrat kaznovan,
saj ona biva sred daljave.
Kako bi rad priromal v njen svet,
da bi uzrla mojo palico in sled
in da bi gledal njen obraz!
Bog, stvarnik čudežev sveta
in te ljubezni iz daljave,
mi podeljuje moč srca,
da bom uzrl ljubezen iz daljave,
na kraju, ki me vleče kot magnet,
saj njeno sobo in vrt prevzet
doživljam kot palačo, ves ta čas.
Prav pravijo, da sem željan
in lakomen ljubezni iz daljave.
Noben užitek ni tako močan,
kot je občutenje ljubezni iz daljave,
A cilj željá mi je odvzet,
tako je hotel boter, da zaklet
jo ljubim, ne da bi bil ljubljen tudi jaz!
A cilj željá mi je odvzet!
Tako je hotel boter, ki naj bo preklet,
da ljubim, ne da bi bil ljubljen tudi jaz!
Ni komentarjev:
Objavite komentar