Ko se dan v večer prevesi
na ljubezni se tečaj
tjakaj, v temo pod drevesi
tiho izmuzniva skrivaj.
Na ta topli prvi maj
moje srce divje bije;
pridi, roko mi podaj,
ne ustavi čarovnije!
Močno objemi me, da tu si
mi v tišini nočni izdaj,
naj preplavijo okusi
te bližine temo, naj
vtisne vonj se misli v kraj,
naj črnina naju ovije,
naj svet nori danes vsaj
ne ustavi čarovnije!
S svojimi dotiki okrasi
me v temí in šepetaj
komaj slišno in počasi
dokler po (ne)sreči kdaj -
topel, nežni dotikljaj
tvojo sapo z mojo zlije.
Ne odmikaj se nazaj,
ne ustavi čarovnije!
Tih še en poljub mi daj,
moje srce željno vpije,
daj, nikoli ne končaj,
ne ustavi čarovnije!
(mala balada)
Ni komentarjev:
Objavite komentar