Obožujem, ko zadiši po pomladi. Kar naenkrat svet od vsepovsod obdaja ptičje žvrgolenje in vse, kar je zelenega, popolnoma ponori in začne rasti in postajati še bolj in bolj zeleno. In jaz nimam obstanka, potikam se naokrog, ni važno kje, ni važno kam, samo, da sem zunaj, na sončku, z vetrom v laseh, objeta v vonjave pomladi. Še lepše je, če si zraven še ti, ki te je prav tako prinesla pomlad, in tvoja velika varna roka ujame mojo, ko se sprehajava po potkah v Tivoliju in nama kamenčki škripljejo pod podplati čevljev. In navdušeno ščebetava naokrog prav tako kot vsi ti na novo oživeli spomladanski ptički in jim pomagava sejati pomlad in toplino in lepe dneve. –
Ja, pomlad je zakon.
Ni komentarjev:
Objavite komentar