ponedeljek, julij 11

Ko dobrave se mrače (Josip Murn Aleksandrov)

Ko dobrave se mrače,
k meni spo glasovi tihi
kakor tožbe tajne vzdihi
src, ki v žalosti žive.

Mir, ah, lega na zemljo
meni ni ga moč dobiti,
ni mogoče potopiti
duše v spanje mi sladko.

Tihi, polunočni čas,
trepetanje zvezd v višavi,
glas vpijočega v puščavi,
trs samotni to sem jaz!

Pridite, nevihte ve,
pridi, burno ti življenje,
pridi, šumno koprnjenje
in prevpijte mi srce!

Jasnih, jasnih, sončnih dni,
polnih borb, polnih ječanja!
Tiho, tiho dalje sanja
noč z bleščečimi očmi.

1 komentar: