Tisto noč, ko sva šla. -

Tisto noč, ko sva šla,
dvignila si me z dna do neba,
dala moč, ki jo da
nekdo, ki te upošteva, rad ima.

(V. Kreslin; Tudi čez tisoč let)

-->

»Enkrat pozim je sral z eno bejbo ... nimam pojma, kej tipi vidjo na njej, ka je res debela. Pa grda.«

- okej, sej za NJEGA si tut rekla, de je grd -

»Nekej sta mela, sam – pol ji je reku, de ne morta neč imet, ker se boji, de bi se s kero drugo zapletu.«

- vau -

»Kr nekej.«

- ni ne. - is it about me? kok lep. fer -

»Sam je pa grd ane. Fuj.«

- nehaj. nimaš pojma. – sem vedela, da bi morala takrat tam bit. pol … pol bi bla mogoče jaz tista. prava. da bi kej imela. – kaj pa …? –

***

Pogled preko rame. Po stopnicah gor, dol, tja, sem.

- kje je? -

***

Vse smo urejene. Vsi. Tilen, jaz. Čakanje, da nas pokličejo. Vsi smo malce nervozni, a skupaj.

- prihaja! tok je drugačen. čist zrihtan, pa nova frizura. čist drug. -

»Pohvale, pohvale.«

- ooo. paše. paše k tvojmu novmu stilu. vau. -

***

Sedi za mizo, rokuje se z gosti, natoči vino. Nazdravi. Small talk.

- tako … odrasel. samozavesten. všečen. tako - popoln. -

Odlično odigra vlogo večera. Pleše. Z mamo, staro mamo, sestro. Ljubljenec in osvajalec, razdaja in sprejema. Tako ponosna sem nanj.

***

Spet v civilu, pri avtu. Polna polička - puškin, vodka, gin, malibu, red bull, cola, fanta, tonic, kozarčki.

- ja. carpe diem. ta noč je moja. -

***

Pleše. Z eno, z drugo. Uživa. Na odru, v množici.

- daj, opazi me! -

***

Pleševa.

-on! -

»Prepust se.«

Zaprem oči. Ne rabim luči, prostora, drugih. Le občutek njega. Tu, ob meni. Preplet prstov. Nežen, gladek. On tik ob meni. Tesno. Položim glavo na njegovo ramo.

- ta vonj. -

Topel občutek njegovih las na mojem vratu, na rami.

- tako bi lahko ostala večno. -

Nežno polzenje njegovih rok po moji koži. Gladko. Mehko.

»Greva na zrak?«

Odide prosti vratom.

- grem - ali greva? -

Ozre se, njegove oči se srečajo z mojimi. Povabilo.

- greva. -

Med potjo se ustavim pri šanku.

- voda. drugega je bilo dovolj. -

***

Stopim skozi vrata in objame me prijetno hladen zrak pomladne noči. Tam je. Ves čudovit in topel, z nasmehov in svojimi rjavimi očmi.

»A bo?«

- če bo? - edino od sreče lahko umrem, to je vse. -

Pogovor. Sproščen. Tako - najin.

- zakaj se v - normalnih - razmerah nikol tako ne pogovarjava? -

***

Spet na plesišču. Tema. Prepuščam se nežnemu občutku njega, ki me vodi.

»Ne bom te spustu.«

- vem. -

Obrat, vrtiva se, skupaj, narazen. Složno zibanje v bokih, toplota njegovega telesa na mojem hrbtu, objem njegovih rok na mojih bokih, na mojem trebuhu. Nežen prijem za dlan, tiho se prepletejo najini prsti.

»Fine trebušne.«

Čutim njegov nasmeh, vsak delček mojega telesa uživa v njegovih dotikih, ob njegovem telesu, vpet v njegove nežne roke in njegovo toplo sapo na mojem tilniku. Uživam, plešem, prepustim se.

»Ful dobr.«

- ja. ja … -

Srečna sem. To je najin trenutek. Najina noč.

- ljubim ta trenutek in njega. zdaj in neskončno. -

***

Ura je 7.00. Konec. Pravi, da bo šel z nami, ker mu je ob poti.

- in potem - tik preden odide po svoji poti - mu dam poljub. v temi, na lica. tako popolna noč! -

Stopimo ven.

- dan!? -

»Ej, ful dobr plešeš.«

- jest? dobr plešem? vau. ti tudi. zlo zlo zlo dobr. čudovit si. -

»Ti tut. Ful.«

***

Domov gre po bližnjici, ker ga ful na wc.

In že jutri spet bo to,
kar že včeraj je bilo.
In že jutri spet bo to,
kar nam včeraj je bilo.

(V. Kreslin; Tudi čez tisoč let)