Med zrenjem v goro vseh beril, zapiskov,
ki smo spisali jih čez štiri leta,
deluje ta prav pravljično zakleta -
"Te bo že konc!?" najrajši bi zavriskal.
Poetični vsakdan mi popestrijo
občasne dobre duše s sladoledom
(le kaj s poletnim mojim fit bo izgledom!?)
in cirkus z nogometno evforijo.
Do štirndvajstga tole še zdržimo,
potem pa brez zavor v smer: Poletje,
kar ima po šoli vonj, doma pustimo,
sam dobra volja nujno bo imetje;
za mizo v Ambasadi se dobimo
in skujemo načrt za preživetje ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar