sreda, december 30

Nutella dreams

… in neznano kje, neznano kdaj je bila vrtna zabava. Zvečer. V temi so žareli lampijončki, obešeni na vejah dreves, in oddajali tisto toplo rumeno svetlobo, ki cel svet navda z občutkom domačnosti. V temno modri svetlobi večernega neba, posutega s prvimi migetajočimi zvezdami, so se risale silhuete temnih dreves. Noč je bila prežeta s prešernimi zvoki zabave, druženja, šepetanja in klepeta, tihih korakov povabljencev, ki so se sprehajali po travi naokrog in šuštenjem vetra, ki je sem ter tja skrivoma oplazil liste dreves. Bil je zven neke glasbe, umirjene in razigrane, počasne in poskočne in njeni toni so bili ravno pravšnji, da so vrtinčasto lebdeli vsenaokrog in ustvarjali prijetno atmosfero. Žvenket kozarcev in živahni glasovi večernega druženja so spremljali temne obrise gostov, ki so drseli sem ter tja po večernem obzorju, izginjali in se zopet risali v skrivajočih se sencah vrta. Bili so tam, povsod, pa vendar jih ni bilo in so njihove temačne sence le izrisovale podobo tega večera, izgubljenega v času. In nato se je skozenj pritihotapil tih šepet tvojega glasu, ki je mehko zapolnil hladen večerni zrak. A greva na čokolado, je zašepetal, in tvoja bližina me je obdala kot topel oblak skrivnostne jutranje meglice, v katero se ovija svet, preden ga dosežejo prvi sončni žarki. Obožujem dvojino. Dopušča ravno prav prostora, za dva, in s sabo prinaša nežen občutek tebe. Sedaj so najini koraki tiho zašumeli v travi, ko sva se sprehajala čez vrt, med toplo žarečimi lampijončki in temnimi silhuetami zbrane družbe. In tam nekje, izgubljen v večeru, je pozabljen stal sod, ki je s svojo široko beloplastično podobo odstopal od njega. Poln malih pakiranj Nutelle, tistih iz temnorjave plastike z belim aluminijastim pokrovčkom je bil tam samo za naju. Usedla sva se na rob in zven tvojega glasu se je mehko zavrtinčil naokrog. Radosten, iskren smeh in glasno donenje srca, ki je ta večer dajalo ritem življenju. Pokrovček je hladno zašelestel, ko se je ločil od male posodice in vsebina je prijetno navdala večer s toplim rjavim pridihom čokolade. Iskriv pogled, nasmeh, ki je dodal posebno melodijo večeru, in ga delal še popolnejšega. In hotela sem ti reči, tvoje oči, da so take, kot Nutella. -

Ni komentarjev:

Objavite komentar