Božiček s harmoniko

Vedno je sedel na tleh pred trgovino, oblečen v stara in umazana oblačila.

Vedno je imel poleg sebe steklenico z vinom (ali še pogosteje brez).

Včasih je igral na harmoniko pesmi svoje mladosti in se oziral, če bo kdo izmed mimoidočih vrgel kovanec v njegov zmahan klobuk.

Včasih je le sedel tam in opazoval mimoidoče.

In upal, da mu bo kdo izmed njih vseeno vrgel kovanec.

Včasih je prodajal šopke rož – za osmi marec in za podobne praznike.

Kdo se je ustavil pri njemu in ga kupil za drobiž,

večina je zavila v bližnjo cvetličarno in se iz nje vračala z ogromnimi šopki v pentljah in darilnemu papirju (za kaj več, kot le drobiž).

Včasih je v njegov klobuk padel nov kovanec

in takrat se je vedno zahvalil njegovemu prejšnjemu lastniku in mu zaželel lep dan.

In včasih se je izkazal za prav prijetnega sogovornika,

le da je to le malokdo odkril.

Vsi so vedeli, da vedno sedi na tleh pred trgovino, oblečen v stara in umazana oblačila

in da ima poleg sebe steklenico z vinom (ali še pogosteje brez).

In da ne dela nič družbeno koristnega in si vseeno drzne prositi za denar zgledne državljane.

Niso ga videli, kako je stresel denar s klobuka v žep in odšel v najbližjo trgovino kupit kinder jajčke za vnuke.

Niso ga videli, kako je na božični večer zvečer zvonil na vratih novega bloka in mu ni nihče odprl.

Niso videli, kako je pustil kinder jajčka na predpražniku in poklapan odšel igrat harmoniko in lepšat božični večer sebi in ljudem na ulici.

Niso videli, kako sta vnučka ob prihodu domov navdušeno našla darilo na predpražniku (in kako sta zatem hvalila božička in malo pozneje udrihala čez dedka, ker jima nikoli nič ne kupi tako kot vsi ostali dedki ampak le pije in prosi za denar).

Tega niso nikoli vedeli.

Slišali so le njegovo igranje na harmoniko,

ki jih je malo spravljajo v dobro voljo in jim šlo malo na živce,

in videli njegova stara in umazana oblačila,

neurejeno brado,

prazno steklenico vina,

prazen klobuk,

ki je čakal na prijaznost mimoidočih

in prazno srce,

ki je čakalo,

če bo kje v veseli množici uzrlo mala obrazka iz novega bloka,

ki ju je tako pogrešalo.